V oddelku vzgojiteljic Katjuše Božič in Mance Vovk (enota Markovec), so bili inovativni in ustvarjalni. Ob pripravah dejavnosti na temo čustev, predvsem z namenom spodbuditi razmišljanje otrok o prijetnih občutkih ob sprejetosti, navezovanju prijateljskih odnosov in naklonjenosti je nastala pesem Metuljčki. Vzgojiteljico Katjušo je pri pisanju pesmi navdihnilo otroško doživljanje bližine ter občutek veselja, ki se pojavi, ko nas nekdo opazi in nam je všeč. Po branju pesmi so se z otroki pogovarjali o tem, kaj pomenijo »metuljčki v trebuščku« in kje v telesu sami začutijo prijetnost, s čimer je želela spodbujati čustveno zavedanje in izražanje občutkov.
METULJČKI 🦋
Na pisanem travniku metuljčki letijo,
s cveta na cvet se v paru lovijo.
“Metuljček prelepi, igraj se z menoj,
ti rožico utrgam, na njej postoj.
Kaj ti marjetica nič ne diši?
Bi raje rdečo, rumeno… prišepni mi!”
Metuljček še kar mimo mene leti,
s cveta na cvet se v paru lovi.
Z nesrečnim obrazom sklonim glavò,
nekdo mi takrat stisne rokò.
Luka me nežno gleda v oči,
v trebuščku nešteto metuljčkov leti.
(Katjuša Božič)
Po pesmi so otroci spontano delili svoje misli in občutke ter pripovedovali, kdaj sami začutijo »metuljčke« – v trebuščku, pri srcu ali kot toplino po telesu. Pogovor jih je spodbudil k razmišljanju, prepoznavanju ter poimenovanju lastnih čustev.